Trening
Na tej strani bom beležil nekaj mojih treningov (od 30.8.2009 dalje)
29.8.2009
Pa začnimo z nekaj novostmi, ki so se zgodile po nastopu na DOS-u 2009.
Že kar nekaj časa sem razmišljal, da bi se preiskusil na Dolski rundi, kjer sem pred več leti že vrtil pedala. Kdor ne ve za to rundo, kratka razlaga. Tam se že od leta 1970 zbira slovenska rekreativna kolesarska “smetana”, redni gostje pa so tudi profiji naših klubov, predvsem Save in Radenske. Start je v Dolu pri Ljubljani, nadaljuje pa se čez Litijo, Zagorje, Izlake, vzponom čez Kandrše, Moravče in konča nekje pred križiščem magistralke Ljubljana – Trojane. Vse skupaj cca 70 km, v tekmovalnem ritmu (povprečna hitrost je skoraj obvezno preko 40 km/h) slabi 2 uri. In sem se je udeležil – in to uspešno. Čeprav sem tu eden od redkih, ki se je že srečal z Abrahamom, se kar uspešno držim mladcev.
Jutri zarana pa na Mangart, kjer letos še nisem bil. Grem od doma in nazaj, kar je cca 240 km in kaaar nekaj višincev. Izgleda pa približno takole. Več pa, ko pridem nazaj…
1.9.2009
Še ena malo daljša in težja runda je uspešno za menoj. Za letos mi je skoraj zmanjkalo časa za vzpon na Mangart, saj je treba najti pravi termin glede vremena in pa da je prost kakih drugih prireditev, ki jih imam v planu.
Torej - ob 7-ih sem se odpravil od doma, v Kranjski gori pa sem bil domenjen še z dvema prijateljema. Dobili naj bi se ob 9. uri, pa sem malce zamujal s štartom od doma, pa še kontra veter mi je nagajal. Zamudil sem 20 minut, čakala pa me nista in sta se že podala proti Vršiču. No, na vrhu smo se le dobili. Potem smo naprej vozili skupaj, po večini jaz spredaj. Do Loga pod Mangartom smo prišli dokaj hitro, potem pa sledi najdaljši in najvišji vzpon v Sloveniji – 16 km do sedla pod Mangartom, ki je na višini nekaj prek 2000m. Uro in 25 minut dela pri zmernem tempu za utrjenega rekreativca kot sem jaz. Dalo bi se seveda dosti hitreje, ampak saj ni dirka, pa še nazaj do doma je dolga.
Na vrhu sprva sonce in prijetno toplo, potem pa v nekaj trenutkih pride do spremembe in megla se ni hotela več umakniti. To pa pomeni neprijeten hlad za preznojenega kolesarja in je bilo treba žal hitro v dolino. Spust je prijeten, motijo ga le nasproti vozeči avtomobili. S kozami in ovcami, ki jih tu vedno srečaš ni problema saj so prometa in kolesarjev vajene in zato bolj predvidljive kot vozniki.
Na Predilu je padel pir in sendvič. Nadaljevanje čez Trbiž do Kranjske gore je rutina. Vsakič pa vmes premišljujem, kako se obračajo časi. Včasih čez mejo mimo rampe nisi peljal 30km/h kot danes.
V Kranjski gori sem se po kratki pauzi poslovil in nadaljeval sam proti domu. V slabih dveh urah sem bil v Kranju.
Statistika:
228 km, 3600 višincev, avg 25km/h in 5800kcal
2.9.2009
Danes sem začel s tekaškimi treningi. Že spomladi sem se nekako zaobljubil, da bom letos pa res šel na ljubljanski maraton, in sicer na 21 km. To bo moj prvi tekmovalni mali maraton, ki se ga bom udeležil.
Posebej v ta namen sem segel v žep in si nabavil kolikor toliko spodobne tekaške copate za asfalt znamke Mizzuno, zraven pa še nove treking saj sem prejšnje že pošteno zgaral. Za treninge sem si določil 6 km krog blizu doma, ki ga bom sprva tekel 1x proti koncu (predvidoma v začetku oktobra pa že po 3x). Prvi trening sem začel počasi saj noge niso vajene kaj drugega kot kolesa. Trajalo je dobrih 27 minut, oziroma s tempom 4:30min/km pri povprečnem pulzu 140. Torej, pri dihanju in pulsu še precej rezerve, ampak smiselno je začeti postopoma. Cilj mi je 1ura 30 min za polmaraton, kar pomeni 4:15min/km. S treningi bom nadaljeval po doma izdelanem planu in pa po lastnih občutkih. Rezultat tega bomo videli 25. oktobra, ko je dan D za moj krstni polmaraton.
8.9.2009
Za menoj sta dva klubska kronometra. Prvi je bil prejšnjo soboto (sem se ga lahko udeležil saj je Vršič odpadel – preložen je na 19. september) Šenčurski. V slabi konkurenci sem zasedel 4. mesto med 13 tekmovalci, oziroma 3. mesto med člani KD Šenčur. Noge niso bile dobre za kar je kot kaže kriv prvi tekaški trening pred dnevi. Kronometer Bambi je bil približno podoben lanskemu. Noge so že nekako spodobno delovale in z doseženim časom sem zadovoljen.
Do konca septembra me čaka še nekaj kolesarskih tekmovanj, vendar pa bom vmes pridno treniral tudi tek. Izdelal sem si tudi plan vseh treningov, ki bodo z oktobrom večinoma namenjeni teku in pripravah na ljubljanski mali maraton.
28.9.2009
Kolesarska sezona je zame, kar se tiče tekmovalnega dela, za letos končana. Včeraj sem se udeležil še 200 km breveta, ki ga kot ponavadi zgledno organizira Marko Baloh, kolesarjenje pa bom seveda nadaljeval še pozno v jesen, če bo suha in bo še kaj toplote.
Sicer pa pridno treniram tek. Do ljubljanskega maratona je še slab mesec, s pripravami pa sem kar zadovoljen. Čas uro in pol za 21km se mi zdi realno dosegljiv in ga bom verjetno lahko še skrajšal, če se bo vse izšlo kot je treba.
17.11.2009
Tudi pridno delo na tekaških treningih (mimogrede – opravil sem 20 treningov in 250 pretečenih kilometrov) v zadnjem mesecu in pol je prineslo lep uspeh na Ljubljanskem maratonu. S časom 1:21:50 sem zasedel generalno 71 mesto, v kategoriji pa celo četrti. To je zame super rezultat.
Uspeh na maratonu se je nekako nakazal že z odlično desetko 14 dni prej v Šenčurju. Čas 38:25 je še bolj potrdil moj optimizem. Tako je tudi bilo.
Tudi po maratonu še kar naprej pridno tečem, razdalje pa različne, od 10-20 km. Seveda sem pričel tudi z tekom po hribih. Minulo nedeljo se je pričela Zimska liga na Kališče, kjer sem z doseženim časom 38:48 potrdil mojo pripravljenost tudi v tej zvrsti teka.
Zima še ni pokazala prave zobe, zato se tu pa tam najde tudi čas za kolo, enkrat do dvakrat tedensko za uro ali dve.
Vse to pa je že priprava na moj, verjetno ponoven, nastop na DOS-u. Končna odločitev pade po Novem letu.
29.12.2009
Tek je v tem obdobju moj poglaviten trening. Dogaja se 3-4 krat tedensko, pretežno tečem sam. Priljubljena “destinacija” je Jošt. Iz Zlatega polja do Jošta in nazaj je 16,7 km, ki sem jih doslej uspel preteči v uri in dvajset minut. Trasa je postala nekako merilo moje pripravljenosti v tekaškem smislu.
V sklop zimskega treninga in neke vrste bazične pripravljenosti spada tudi moja redna udeležba na Zimski ligi Kališče ob koncu tedna. Več o tem na njihovi spletni strani.
4.1.2010
Prvo nedeljo v novem letu je končno posijalo sonce in pregnalo turobno vreme, ki smo ga bili deležni praktično vse praznike. Ta dan smo se večina udeležencev zimske lige na Kališče odpravili proti mariboru, kjer smo se udeležili štajerske zimske lige, ki delno poteka po smučišču Pohorja. Optimalni pogoji in udeležba preko 200 tekačev je naredila enkratno vzdušje in tudi rekord proge 25:31. Dosegel ga je naš član Matjaž Mikloša. Moj rezultat po pričakovanju dober (32:05 in gen. 29 mesto, 3. v kategoriji).
Več o tem na spletni strani: http://si.srichinmoyraces.org/
Tik pred ciljem ( v ozadju panorama Maribora z okolico)
Ekipa gorenjcev (četrti z leve Mikloša - absolutni zmagovalec)
21.2.2010
Danes je bila zadnja dirka na Kališče. Osmo mesto generalno in četrto v kategoriji 40+. Zaključek je bil v prekrasnem sončnem vremenu. Poleg priznanj in nagrad za najboljše je organizator poskrbel še za vrsto drugih nagrad, ki so bile razdeljene med vse udeležence – res so se lepo potrudili, največ zaslug za to pa ima Udovič Janez. S tem pa sem zaključil z gorskimi teki, ne pa tudi s teki nasploh. Bliža se namreč Kraški mali maraton (21. marec) in mora spet malo bolj natrenirat ravnino.
Udeleženci Zimske lige 2010 (kategorija nad 40)
Vseeno pa je moj primarni cilj bližajoči se DOS, zato sem danes tudi prvič letos za tri ure šel še na kolo v domačem okolju – dan je bil prelep, da bi to izpustil. Sicer sem bil nekajkrat tudi že na primorskem, ampak kilometrov imam v primerjavi z lani precej manj v tem obdobju. Naslednji vikend (če bo le vreme) preživim še z nekaj kolegi v Červarju pri Poreču.
7.3.2010
Červar je odpadel, pač pa sem (smo) kar nekaj kolesarskih treningov v preteklih dnevih opravili kar doma, saj je bilo vreme nekaj dni prav prijetno toplo. Trenutno je že nekaj dni spet kar hladno, kljub temu pa sva z Branetom včeraj opravila lep trening (120 km) čez Smrečje nad Žirmi. Na vrhu, še posebej spust po delno zaledeneli cesti, ni bil nič prijeten, ampak “što se mora nije teško”.
V sklopu priprav na mojo letošnjo udeležbo na DOS naslednjo soboto skupaj z Gregom pripravljava daljšo trening turo. Mogoče se nama pridruži še kdo. Gre za diagonalo čez Slovenijo, ki je bila izvedena tudi že lani. Približni potek in pa dolžina je opisana na tem linku: http://www.bikemap.net/route/403408.
“Potopis” in kakšno fotko priložim, ko se vrnem.
