Apr 20

V idealnih pogojih se je odvijal prvi gorski polmaraton po polhograjskih hribih – imenovan Najlepši in Najtežji polmaraton. Najlepši zagotovo, s tem se bo strinjal še marsikdo, najtežji pa – no ja, težavnost si kroji predvsem vsak sam. Lahko jo žgeš v območju rdečih številk, ali pa oddelaš ta krog “sportski lagano”. Jaz sem šel približno tako kot ponavadi znam – občasno v rdeče, v glavnem pa po pameti, vsaj na spustih. Tu sem še največ izgubil, toda z rezultatom 2:09 in še nekaj sekund, ter generalno 22. mestom sem kljub temu zadovoljen.

Rezultati

  • Share/Bookmark
Apr 07

To je moja druga udeležba na tekmi 6 ur Kališča.  Seveda so bile tokratne razmere zaradi obilice snega popolnoma drugačne od lanskih. Vseeno pa se je te prireditve udeležilo 55 tekmovalcev, organizacija pa, kot ponavadi, odlična.

Nekaj o sami tekmi z moje perspektive:

Sam začetek je bil verjetno malce prehiter, kar se je poznalo kasneje pri četrtem in zadnjem vzponu. Vreme je bilo megleno, nekaj stopinj nad ničlo. Teren je bil v prvi četrtini razmočen in plundra je že po drugem krogu udarila čez membrano speedcross tekaških superg, ki sicer še kar dobro zadržujejo vlago. Višje je bilo, več je bilo snega, v glavnem južnega, čevlji pa so imeli vseskozi dober oprijem. Prvi vzpon sem končal kot tretji, sledil pa je spust za katerega vseskozi nisem bil odločen kje naj ga speljem. Za razliko od prvih dveh tekmovalcev sem se spustil po smeri vzpona – seveda brez cik-cak, le naravnost navzdol. Par minut pred dnom sem srečal prva dva, ki sta se po mojih izračunih pridobila 10 minut prednosti. Drugi vzpon je bila situacija ista, le spust sem opravil drugje, kar pa je bila slabša varianta. Znašel sem se v težko prehodnem celcu in “kasiral” najmanj 5 bonus minut. Tretji spust sem zato raje opravil enako kot prvič, vendar pa tudi to ni bila dobra poteza. Na koncu sem, predvsem zaradi slabih spustov, izgubil še nekaj mest. Pri drugi klopci, ki je na tričetrt vzpona, me je pri četrtem vzponu dohitel in za cel krog prehitel zmagovalec, Marjan Zupančič – v Sloveniji eden najboljših gorskih tekačev. Zadnji spust sem zato izbral po žičnico. Varianta je res hitra, ampak za tiste, ki si upajo drset po zadnji plati, to pa jaz nisem – spomin na zelo tvegano drsenje izpred nekaj let me je odvrnil od teh norosti. No, iskreno povedano niti ni bilo potrebno. Že pred startom sem videl, da lahko realno pričakujem zmago v moji kategoriji (50+), saj lanskoletnega zmagovalca v tej kategoriji in nasploh izrednega gorskega tekača Šavs Ivana ni bilo. Zadnji krog sem tako obrnil ob umirjenem tempu in kalkuliranju končnega časa, ki naj bi bil 5:40 ob končanem petem vzponu – 25 minut več kot lani. Nisem se veliko zmotil.

Po končanem naporu in prespani noči moram kljub vsemu reči, da mi je ta tekma všečna in verjetno pridem tudi naslednjič.

Rezultati

  • Share/Bookmark
Mar 25

V težkih razmerah sem pretekel še 4. kraški polmaraton. Letošnja zima se kar ne da in zobe je pokazala spet prav na dan, ko se je bilo treba spopasti s sicer lepo traso tega maratona. Mraz in burja sta marsikoga odvrnila od napovedane udeležbe, mene pač ne.

Seveda sem s seboj vzel tekaška oblačila za več vremenskih variant, upošteval pa sem, da je imeti na sebi kako cunjo manj kot preveč in potem “zakuhaš”. Sicer pa ob takih prilikaz pravim, da je stranski produkt dela (teka) toplota in tisto urco in pol pač dvigneš obrate v bližino rdečih številk in ni variante, da bi te prezeblo. Dejansko sem kaj hitro moral sneti ovratno rutico, po nekaj začetnih kilometrih pa še pretople rokavice. Do polovice je spomočjo burje v hrbet kar letelo, potem je sledilo nekaj km bočnega vetra, na koncu pa je zadnje 3-4 km pihalo v prsa in obraz in oči so postali otrpli od mraza. K sreči je bil cilj blizu. Dosežen čas 1:27:31 je za te razmere soliden, prav tako doseženo 80. mesto generalno in 7. v kategoriji. Sedaj pa priprave na 6 ur Kališča, ki bo 6. aprila, torej prav kmalu. Upam, da se bo mati narava vsaj do takrat že spravila v red in bo dirkanje gori doli vremensko bolj prijetno.

Rezultati 13. MKM_skupno

Rezultati moje kategorije:

  • Share/Bookmark
Mar 01

Vsak rekreativni športnik – tekmovalec ve, da počitka zanj (v dobesednem pomenu) ni. Le intenziteta treningov je glede na obdobje različna. Sicer pa je za marsikoga rekreacija zasvojenost in pri meni ni nič drugače. Brez miganja bi bil enostavno nesrečen.

Torej – migam tudi pozimi, vsaj trikrat tedensko in vreme ni nikoli ovira. To zimo sem s treningi popolnil podobno kot lani – ob sredah nočni tek Zimske lige na Jošt, ob nedeljah dopoldan Zimska tekaška liga. Potem pa še kakšen lažji tek ali pohod z psičko Dee Dee in to je to.

Bliža pa se tudi že Kraški polmaraton, ki se ga bom udeležil že četrtič.

Rezultati Zimske tekaške lige

2. mesto v kategoriji 40+

  • Share/Bookmark
Dec 29

Evo, pa je spet leto naokrog – še eno. Spodobi se, da se človek na kratko ozre nazaj in poda oceno. Ta je lahko osebna, recimo temu samosvoja, lahko pa jo črpam iz niza rezultatov, ki sem jih zabeležil v tem letu. Seveda pri tem mislim predvsem na športne dosežke, čemur je tudi namenjen ta blog.

Moja ocena:

Tekmovalno kolesarjenje sem letos skoraj čisto opustil. Udeležil sem se le t. i. trojčka (maraton Franja, Alpe maraton in Juriš na Vršič), kjer sem beležil povprečne rezultate. Pa tudi sicer se je števec prevoženih kilometrov ustavil na 7.000 km, kar je skoraj pol manj, kot sicer prejšnja leta. V glavnem so bile to ture bolj za “dušo” , včasih sam, včasih s prijatli. Ni mi žal za tako odločitvijo. Dirkanja mi je tu bilo dovolj. Glede na dosežene rezultate v preteklosti sem smatral, da sem se na tem področju “izpel”, pa tudi počitek mi prav prišel.

Sem pa precej več časa namenil teku. Praktično sem tekel celo leto. Kilometrov sicer nisem štel, ampak jih je moralo bit blizu 2.000. Udeležil sem se kar nekaj tekov – Kraški polmaraton, tekme Gorenjskega pokala, Ljubljanski maraton, Palmanova, trening tekme Zimske tekaške lige., pa še kaj bi se našlo. Rezultati? No, ja, kakšna zmaga tu in tam, sicer pa solidno. Ni pa se mi izšel rezultat 3:00 na LJ maratonu. Neizpeta želja za naslednje leto? Morda.

Pogosto sem treniral v gozdu in takrat sem dostikrat s seboj vzel našo psičko terierko Dee Dee. Čeprav je majhne rasti, ji ne manjka kondicije in mi z lahkoto sledi. Doma jo pustim le kadar se odločim za “cestni” trening ali v poletni vročini, ki jo pes precej težje prenaša kot človek.

Plan za naslednje leto? Zaenkrat ga še ni. Čez zimo bom kondicijo vzdrževal pretežno s tekom. Vmes bom imel dovolj časa za premišljevat kako naprej. Rekreacija seveda ostane – brez te tako ali tako ne preživim dlje kot nekaj dni. Če pa bo zdravja v enaki meri pri hiši kot doslej, tudi volje do novih bitk in zmag ne bo zmanjkalo.

Z Dee Dee na potepu po hribih. V ozadju je Storžič.

  • Share/Bookmark
Dec 29

V tretje gre rado, bi se reklo in to je pomenilo tretjo zaporedno zmago v kategoriji na tradicionalnem Novoletnem teku na Kališče. Meni osebno je ta tek všeč, pa ne zgolj zaradi omenjenih uspehov, pač pa ker poteka v času novoletnih praznikov in vzdušja, ki ga ti prinašajo.  Svoje dodajo tudi organizatorji, ki vsakič poskrbijo, da se imamo med tekom, kot tudi po njem v koči na Kališču, fajn. Škoda, ker to ne opazijo tudi mnogi drugi. Kaj je temu vzrok, ne vem – mogoče premalo reklame?

Vseeno pa je konkurenca kljub majhni udeležbi kar solidna in za dober rezultat se je moral vsak potruditi. Tudi vreme je bilo letos jasno, sicer nič kaj zimsko (snega le nekaj v zadnji tretini), je pa na odprtem delu od štarta pri osnovni šoli do Mač pošteno pihalo.

Rezultatsko sem seveda zadovoljen, še toliko bolj ker sem celo izboljšal dosedanji rekord za dobre pol minute. Kapo dol pa legendi – Janezu Udovič, ki ni bil dosti za menoj. Možakar bo vsak čas obrnil šesti križ, gre pa kot “sneta skira”.

Rezultati

zadnji metri …

Milivoj Papič, jaz in drugouvrščeni Janez Udovič

  • Share/Bookmark
Nov 24

Moja tretja udeležba na tem polmaratonu. Vse je bilo kot je treba – vreme, vzdušje, le noge niso bile “ta prave”.  Po vsej verjetnosti se telo še ni popolnoma regeneriralo po LJ maratonu. Dosežen čas 1:26:02 je za 4 minute ali nekako 1km slabši od lani.

Še vedno mi torej ostane napad na magično mejo 3:00 za maraton, oziroma 1:20 za polmaraton. Dosegljivo je, vendar pa bo treba za to krepko in načrtno trenirat. Ne vem pa, če ta trenutek pri sebi vidim pravi smisel in voljo za to.

  • Share/Bookmark
Okt 29

Že kar nekaj časa je poteklo od moje zadnje objave na tem blogu. Malce se postal len – to je to.

Kaj se je dogajalo medtem? V tekmovalnem smislu nič posebnega, če izvzamem moj krstni maraton na 42 km. Priprave so potekale praktično skozi vse leto, pri tem pa nisem pretiraval, saj hočem da mi tek ostane predvsem v užitek in ne matranje.

No pa k samem maratonu.

Vreme se je kot nalašč zarotilo, in to ravno na dan maratona. Krasni dnevi pred tem pač niso mogli trajati večno. Slovenija se je po napovedih lepo pobelila, temperature pa spustile proti ničli. Šele kako uro pred štartom je v glavnem prenehalo snežiti – vsaj to nam je šlo na roko. vseeno pa sem takoj vedel, da to niso optimalni pogoji za dosego dobrega rezultata, tako, da sem si čas 3:00 kar odmislil. Sprva so bile noge kar lahke in sem še celo ušel balonu s tempo tekačem za končni čas 3 ure. To sem storil tudi zato, ker sem vedel, da bom kmalu moral ponovno na malo potrebo. To sem opravil ob Večni poti potem pa še vedno nadaljeval v enakem tempu cel prvi krog, ki sem ga končal s časom nekaj na 1:28. Čez kak kilometer ali dva pa se je zadeva začela obračati. Noge so začele postajati vse težje in kmalu me je ujela skupia s tempo tekačem. Seveda jih držati ni imelo smisla in le gledal sem kako se počasi oddaljujejo. Ker je bilo do cilja še daleč sem si na okrepčevalnicah pogosteje privoščil požirek ali dva, zraven pa še preostale 25g gele, tako, da z dehidracijo ali energetskim pomanjkanjem nisem imel težav. Kljub temu so noge postajale iz kilometra v kilometer bolj počasne in svoj prvi maraton sem zaključil v 3 urah in 10 minutah. kar mi je prineslo 9 mesto v kategoriji in 112 generalno. Glede na vreme še kar dober izkupiček, glede pričakovanj pa malo manj.

Noge so bile po teku precej utrujene in hoja do železniške postaje naporna, to je pač davek, ki ga maraton zahteva. Zdaj sledi nekaj dni regenerativnega počitka, potem pa sledi kakšen teden aktivnih priprav za polmaraton Palmanova.

Rezultati kategorije

Video prihoda v cilj

  • Share/Bookmark
Sep 02

Juriš na Vršič je bila moja zadnja letošnja planirana dirka. Posebnih ciljev nisem imel in tudi pričakovanja po kakšnih stopničkah ni bilo.

Po deževnem predhodnem dnevu in noči je tudi v sobotnem dopoldnevu stalno grozilo z neba. No, v času vršiškega vzpona, kot tudi spusta, dežja ni bilo, temperatura pa pravzaprav idealna za dirkanje.

Vzpon sem začel umirjeno in s svojim tempom. Nekje na polovici sem kakih 100 metrov pred seboj ugledal znano figuro – Borisa, ki je moja “konkurenca” v kategoriji in s katerim sva se v preteklosti že večkrat spopadla na cesti. Videl sem, da ga malce pobira, zato sem sklenil da ga dohitim in pred zaključnimi serpentinami tudi pustim za seboj. To mi je tudi uspelo. Vseeno pa s časom nekaj pod 42 minutami nisem pričakoval stopničk. Zato sem se po malici (res okusna enoločnica in pecivo)  kmalu odpravil proti domu, saj sem imel v planu še nekaj drugih stvari za ta dan.

Pa sem bil tretji v kategoriji in 96. generalno. Za “prešpricanimi” stopničkami na odru za zmagovalce mi je pa vseeno potem bilo malce žal…

Rezultati

Zdaj pa vso pozornost namenim treningom za Ljubljanski maraton, ki je moj glavni letošnji cilj.

  • Share/Bookmark
Jul 01

V peklenski vročini sem se tudi letos matral čez klance Alpe maratona. Poleg maratona Franja in pa Juriša na Vršič, šteje za trojček pokala Schneekoppe, to pa bodo edine tri kolesarske dirke, ki se jih bom letos udeležil.

No, z maratonom sem zadovoljen (5. mesto v kategoriji in 119 skupno) saj bistveno manj treniram kot prejšnje sezone. Ampak dirkanje v taki vročini je res mučno in na koncu si rečem kaj mi je treba tega, ko pa se spočijem pa kot ponavadi – še vedno bom šel…

  • Share/Bookmark