Dec 29

Evo, pa je spet leto naokrog – še eno. Spodobi se, da se človek na kratko ozre nazaj in poda oceno. Ta je lahko osebna, recimo temu samosvoja, lahko pa jo črpam iz niza rezultatov, ki sem jih zabeležil v tem letu. Seveda pri tem mislim predvsem na športne dosežke, čemur je tudi namenjen ta blog.

Moja ocena:

Tekmovalno kolesarjenje sem letos skoraj čisto opustil. Udeležil sem se le t. i. trojčka (maraton Franja, Alpe maraton in Juriš na Vršič), kjer sem beležil povprečne rezultate. Pa tudi sicer se je števec prevoženih kilometrov ustavil na 7.000 km, kar je skoraj pol manj, kot sicer prejšnja leta. V glavnem so bile to ture bolj za “dušo” , včasih sam, včasih s prijatli. Ni mi žal za tako odločitvijo. Dirkanja mi je tu bilo dovolj. Glede na dosežene rezultate v preteklosti sem smatral, da sem se na tem področju “izpel”, pa tudi počitek mi prav prišel.

Sem pa precej več časa namenil teku. Praktično sem tekel celo leto. Kilometrov sicer nisem štel, ampak jih je moralo bit blizu 2.000. Udeležil sem se kar nekaj tekov – Kraški polmaraton, tekme Gorenjskega pokala, Ljubljanski maraton, Palmanova, trening tekme Zimske tekaške lige., pa še kaj bi se našlo. Rezultati? No, ja, kakšna zmaga tu in tam, sicer pa solidno. Ni pa se mi izšel rezultat 3:00 na LJ maratonu. Neizpeta želja za naslednje leto? Morda.

Pogosto sem treniral v gozdu in takrat sem dostikrat s seboj vzel našo psičko terierko Dee Dee. Čeprav je majhne rasti, ji ne manjka kondicije in mi z lahkoto sledi. Doma jo pustim le kadar se odločim za “cestni” trening ali v poletni vročini, ki jo pes precej težje prenaša kot človek.

Plan za naslednje leto? Zaenkrat ga še ni. Čez zimo bom kondicijo vzdrževal pretežno s tekom. Vmes bom imel dovolj časa za premišljevat kako naprej. Rekreacija seveda ostane – brez te tako ali tako ne preživim dlje kot nekaj dni. Če pa bo zdravja v enaki meri pri hiši kot doslej, tudi volje do novih bitk in zmag ne bo zmanjkalo.

Z Dee Dee na potepu po hribih. V ozadju je Storžič.

  • Share/Bookmark
Dec 29

V tretje gre rado, bi se reklo in to je pomenilo tretjo zaporedno zmago v kategoriji na tradicionalnem Novoletnem teku na Kališče. Meni osebno je ta tek všeč, pa ne zgolj zaradi omenjenih uspehov, pač pa ker poteka v času novoletnih praznikov in vzdušja, ki ga ti prinašajo.  Svoje dodajo tudi organizatorji, ki vsakič poskrbijo, da se imamo med tekom, kot tudi po njem v koči na Kališču, fajn. Škoda, ker to ne opazijo tudi mnogi drugi. Kaj je temu vzrok, ne vem – mogoče premalo reklame?

Vseeno pa je konkurenca kljub majhni udeležbi kar solidna in za dober rezultat se je moral vsak potruditi. Tudi vreme je bilo letos jasno, sicer nič kaj zimsko (snega le nekaj v zadnji tretini), je pa na odprtem delu od štarta pri osnovni šoli do Mač pošteno pihalo.

Rezultatsko sem seveda zadovoljen, še toliko bolj ker sem celo izboljšal dosedanji rekord za dobre pol minute. Kapo dol pa legendi – Janezu Udovič, ki ni bil dosti za menoj. Možakar bo vsak čas obrnil šesti križ, gre pa kot “sneta skira”.

Rezultati

zadnji metri …

Milivoj Papič, jaz in drugouvrščeni Janez Udovič

  • Share/Bookmark