Maj 22

DOS 2010 – reportaža

Za menoj je tretja udeležba na ultramaratonu DOS – RAS Extreme. Tokratna trasa je bila podaljšana za slabih 50 km (obvoz zaradi tekaškega Maratona treh src v Radencih). Tudi nasploh je bila letošnja dirka extremna v vseh ozirih – še najbolj kar se tiče vremenskih pogojev. Pa pojdimo lepo po vrsti.

Moje fizične priprave na na letošnji DOS so potekale rutinsko, brez posebnosti, le dolga zima in hladna pomlad ni dajala najboljših možnosti za dolgotrajne kolesarske treninge.  Tako sem bil že v  pripravljalnem obdobju večkrat moker in prezebel – torej že »seznanjen« s posebnimi pogoji. To mi je kasneje še kako prišlo prav.

Sestavil sem ekipo dvakrat po tri člane, dva spremljevalna avta in zbral nekaj sponzorskih sredstev.  V logističnem  pogledu smo bili dobro pripravljeni, cilj pa je bil tudi jasen – zmaga v kategoriji 50 let plus.  V tej kategoriji nas je bilo prijavljenih 13, nekatere sem že poznal, nekaj pa je bilo neznank. Žreb štartnih številk mi je naklonil številko 53,  oziroma start z rampe ob 21:46.  Kake nervoze nisem občutil, le vreme, ki je bilo vseskozi kislo, mi je ustvarjalo nelagodne pomisleke pred obstoječo nalogo.

Sam start in prihod do prve kontrolne postaje v Šmarju je bila rutina. Dežja, razen nekaj kapljic, ni bilo, so pa bile ceste vseskozi mokre, kar je dalo vedeti, da smo lahko že naslednji trenutek premočeni.  Vseeno sem kar precej izboljšal lanski čas do prve kontrolne, pa tudi do druge v Novi Gorici sem  prišel dokaj hitro. Do prvih konkurentov sem si tu že ustvaril pol ure prednosti. Ta se je z vzponom na Predmejo še povečala. Nadaljevanje po dolini Soče je bilo do Trente brez posebnosti, potem pa je začel padati dež. Pri samem vzponu na Vršič me to niti ni tako motilo, je bil pa toliko bolj zato zahteven spust. Spust v dežju pomeni tudi otrple mišice in premraženost , zato smo se za pol ure ustavili v nekem lokalu v Kranjski gori, kjer sem se prvič v celoti preoblekel.  Nadaljevanje proti Jesenicam je postalo prijetnejše, dež je prenehal, v Tržiču pa je že posijalo sonce.

Kot običajno so me v bližini doma prišli bodrit prijatelji, tako ob cesti kot na kolesih, pa čeprav je letos GPS navigacija organizatorju popolnoma odpovedala in zato marsikdo ni vedel točno kaj se dogaja na progi in kje se kdo nahaja. No, postanek na Trati je bil planiran kot prejšnja leta in privoščil sem si dobrih pet minut oddiha in klepeta z številnimi navijači.

Na Črnivcu so me čakali topli makaroni z golažem, ki so mi sicer dobro teknili v ustih, manj pa v želodcu.  Ta mi je letošnji DOS vseskozi malo nagajal in mi povzročal skrbi. Vseskozi sem imel občutek, kot da me peče zgaga, zato sem kasneje določeno hrano popolnoma opustil. Noč se je spustila v Velenju, do Kamnice pri Mariboru, kjer sem imel namen opraviti krajši spanec, pa še približno 100 km. Tja smo prispeli okoli pol dveh zjutraj.

Po uri spanja smo nadaljevali. Vreme je bilo še vedno prijazno, je pa pričelo pihati čedalje močneje. Do 8 kontrolne postaje v Moravskih toplicah se ni zgodilo nič posebnega. Konkurenca je bila na varni razdalji, nekateri pa so tudi že odstopili. Potem pa je začel padati dež, ki ni nehal vse do Ribnice, kamor smo prispeli v ranem nedeljskem jutru. Vmes smo imeli še dva postanka za preoblačenje in natikanja vsemogočega nase. To so bili tudi trenutki, ko se je začela krhati tudi moja železna volja in sem se začel spraševati ali bom zmogel. V tem času je odstopil tudi moj prijatelj Grega, pri tem pa mi je nesebično posodil nekaj svojih kolesarskih oblačil – najbolj pa sem bil vesel goratex hlač. V njih sem končno ostal dlje časa kolikor toliko suh. Tudi stopala smo ovili v plastične vrečke in oblepili s trakom, saj je edino to zaleglo, da ni čofotalo v čevljih.

Zadnjih 200-300 km se mi je pojavila doslej neznana težava – bolečina v vratnih mišicah. Preprosto nisem mogel več normalno obdržati položaj glave. Verjetno je k temu doprineslo obupno vreme.  Ker so bili v tistem času v moji konkurenci le še štirje, pa še ti po nekaj ur zadaj, sem si z veseljem privoščil dodatno uro počitka. Medtem je dež prenehal, bolečine v vratnem predelu in pa pekoča stopala pa so se stopnjevala. K sreči do cilja ni bilo več daleč.

Na zadnjem vzponu, Kačjih ridah pred Postojno, me je pričakal sam direktor dirke Andrej Berginc, ki se mi je poklonil in me potem pospremil do cilja. Zares lepa in topla gesta prirediteljev. Na odru pa zmagoslaven dvig kolesa, objem članov ekipe in domačih, ter zdravica s šampanjcem…., vse to po dobrih 60 urah vrtenja pedal okoli Slovenije.

Potem smo se odpeljali domov, saj je bila razglasitev in podelitev nagrad šele ob pol osmih zvečer. Tja smo se seveda vrnili, podelitev pa je bila svečana kot se spodobi.

Zasedel sem 1. mesto v kategoriji in pa 12. mesto generalno.  Od 65 tekmovalcev je z nastopom zaključilo le 27, kar da vedeti, da je bil letošnji DOS res extremno težek. Moji uvrstitvi se moram seveda zahvaliti vsej moji ekipi (Jože, Brane, Stojan, Tomo, Vinko in Emil), vsem domačim, še posebno ženi Bernardi, kakor tudi sponzorjem, brez katerih tudi ne gre na takih projektih.

Rezultati

Fotogalerija

  • Share/Bookmark
Maj 16

S prihodom na cilj ob 10:19 uri dopoldne se je letošnji DOS za našega Janeza in njegovo ekipo zaključil. Zagotovo je bila letošnja DOS preizkušnja ena najtežjih do sedaj, saj so vremenske razmere terjale veliko napora. Žal te preizkušnje zaradi zdravstvenih razlogov niso zaključili vsi. Velika zahvala gre prav tako njegovi ekipi in sotekmovalcu, dobremu prijatelju in vzpodbudniku Gregorju Weisseisnu, ki je ob svojem odstopu nesebično del svoje opreme odstopil Janezu. V svoji skupini nad 50 let je absolutni zmagovalec, v skupnem seštevku pa je trenutno na izvrstnem 12. mestu.  Prilagam utrinke s prihoda na cilj v Postojni. Upam, da Vam je bilo moje poročanje o dogajanju na terenu všeč :) moja malenkost, Rok.

  • Share/Bookmark
Maj 16

Trenutno naš Janez vozi predzadnjo etapo letošnje brutalne preizkušnje, saj je do sedaj odstopila že skoraj polovica vseh udeležencev. Neizprosno vreme je marsikomu prekrižalo načrte in dobro uvrstitev. Sveže novice s terena pravijo, da je sedaj dež ponehal ter, da bo ob koncu 11. etape zanj sledil krajši postanek, da si napolni baterije za finiš. DEJMO IVO GASA ! ! !

  • Share/Bookmark
Maj 15

Trenutno Janez vozi 10. etapo DOS-a 2010. Vremenske razmere na trasi so se malce izboljšale in sicer je veter malce oslabel medtem, ko mu tudi padavine za enkrat še prizanašajo, saj gre le za rahel dež. Do samega cilja našega prvaka ločita še 2. etapi, zato bodimo tu z njim in ga podpirajmo, saj nas v teh trenutkih najbolj potrebuje.  Drži tudi konstantno prednost pred zasledovalci iz skupine nad 50 let, prav tako pa je izvrsten tudi v skupnem seštevku. Če bo šlo vse po sreči in načrtih ekipe se letos Janezu obeta najboljša uvrstitev na tekmovanjih tako visokega ranga kot je DOS – RAS.

  • Share/Bookmark
Maj 15

V 8. etapi z začetkom v Moravskih Toplicah in kontrolno točko v Šmarjah pri Jelšah se je Janez spopadal z esktremno slabimi, nehumanimi vremenskimi razmerami. Etapa 8. trase je merila 126.6 km, vendar jo je z gorenjsko trmo premagal in se zopet zavihtel na 1. mesto v svoji kategoriji nad 50 let. V skupnem seštevku pa je trenutno na 13. mestu.

  • Share/Bookmark
Maj 15

V 7. etapi z začetkom v Kamnici in časovni kontroli v Moravskih Toplicah se je naš favorit spopadel s slabimi vremenskimi razmerami in razmočeno traso. Kljub vsem vremenskih tegobam pa se je odrezal odlično in obdržal vodstvo v skupini nad 50 let. V skupnem seštevku pa se trenutno nahaja na prav tako odličnem 13. mestu. Njegova povprečna hitrost te trase je znašala 19.9 km/h. Njegova najbližja zasledovalca v skupini nad 50 let, francoz Bride Pascal in pa Hasemali Zvonko za našim šampionom zaostajata, Pascal z 28 minutami in pa Zvonko z 1 uro in 51 minutami. 

  • Share/Bookmark
Maj 15

V 6. etapi je Janeza pot vodila od Radmir do Kamnice, kjer se nahaja naslednja časovna kontrolna točka. Celotna trasa 6. etape po dolžini meri 119.1 km. V svoji skupini nad 50. let se naš favorit trenutno nahaja na 2. mestu, takoj za Zvonkom Hasemalijem, ki ima pičlih 7 minut prednosti. V skupnem seštevku, pa trenutno zaseda odlično 14. mesto. Njegova povprečna hitrost te trase znaša 22.2 km/h. Med 2. in 3. uro zjutraj si je naš šampion privoščil krajši počitek, nato pa se kot puščica zopet izstrelil naprej po trasi. Vremenske razmere so bile dokaj prizanesljive, saj na 6. etapi ni deževalo, šlo je samo za občasne sunke vetra.

  • Share/Bookmark
Maj 14

Proga 5. etape, skupno dolga 93.2 km je našega Janeza vodila od kontrolne točke Slovenski Javornik, skozi Tržič preko Begunj do Češnjevka, kjer so ga toplo pričakali domači skupaj s prijatelji. Po kratkem počitku, toplem napitku in stisku rok prijateljev in družine se je zopet pognal na svojega konjička ter nadaljeval pot proti Radmirjem, kjer se je 5. etapa zanj uradno tudi zaključila. Naš favorit se v skupini nad 50 let trenutno nahaja na zavidanja vrednem 2. mestu takoj za Alexandrom Vonbankom, ki ima 12 minutno prednost. Traso 5. etape je Janez prevozil s časom 4 ur in 37 minut. Njegova povprečna hitrost 5. etape se je gibala okrog 20.1 km/h. V skupnem seštevku 5. etape se trenutno giblje na 21. mestu.

  • Share/Bookmark
Maj 14

V 4. etapi z začetkom na Žagi je naš šampion uspešno prevozil enega najtežjih vzponov celotne DOS preizkušnje. Vzpon na Vršič je od njega zagotovo terjal vse sile.  Celotna trasa je bila dokaj razgibana in tudi teren našemu Janezu ni prizanašal, saj so si sledili vzponi in pa spusti. Dolžina trase 4. etape meri 79.6 km in velja za eno najtežjih preizkušenj na celotnem DOS-u. Kljub temu je Janez to traso prevozil v času 4 ur in 41 minut in se tako zavihtel na 5 .mesto v skupini nad 50 let. Za trenutno vodilnim v 4. etapi, skupine nad 50 let Zvonkom Hasemalijem zaostaja za pičlih 17 minut in pol. Njegova povprečna hitrost te etape znaša 16.5 km/h kar je za tako razgibano progo zelo dobro.  V skupnem seštevku pa Janez Pirnar po 4. etapi zaseda 20. mesto.

  • Share/Bookmark
Maj 14

  • Share/Bookmark