Apr 29

Start letošnje ultramaratonske preiskušnje je vse bližje. Kondicijske priprave gredo h koncu. Trenutno sem zbral nekaj čez 4.000 km, forma in počutje pa je kot mora biti – odlično (upam, da me občutek ne vara…).

Do starta bom odpeljal še dve krajši dirki za Pokal Slovenije, sicer pa bom pričel z nabiranjem zalog energije in spanja. Potem pa upajmo le še na ugodno vreme in srečen razplet na dirki, brez padcev in zdravstvenih težav.

Letos boste moji navijači potek moje dirke spremljali “v živo” tudi preko mojega bloga. Do takrat pa lep pozdrav…

  • Share/Bookmark
Apr 11

Kljub večkrat preloženemu trening prečenju Slovenije, sem ga minulo soboto končno le opravil. Družbo so mi delali še trije kolegi, med njimi Grega, tudi dosovec.
Vremenska napoved je obetala dež ali pa tudi ne, vendar pa se je bilo treba odločiti že kak dan prej.
Na poti proti mejnem prehodu Hodoš, smo iz kombija večkrat prečili pasove dežnih ploh. Ob takem pogledu in pa dejstvu, da prečenje Slovenije šteje prek 350 km, človek ne more biti navdušen.
K sreči pa je potem ostalo le pri mokrih cestah prvih 100 km. Temperatura se tudi tokrat ni hotela dvigniti kaj dosti nad 10 stopinj in sonca praktično nič. No, nekaj pa je bilo vendarle pozitivno – to je pošten veter v hrbet. Bolj smo se bližali cilju v Izoli, bolj je pihalo. Na koncu je to pripomoglo k povprečni hitrosti 32,8km/h na 358 km dolgi diagonali.
Po opravljeni “analizi” v izolskem apartmaju sem sladko zaspal. Prejšnji večer sem namreč spancu namenil le dve urci, pa še kombi sem fural do Hodoša. Če zraven dodaš še omenjeno turo, potem jasno, zaspiš kot top.
Naslednji dan jo po planu z Gregom mahneva še nazaj proti gorenjski. Spremstvu se odrečeva, saj trasa dolga “le” cca 160 km. Kaj hitro pa sva občutila, da stvar še zdaleč ne bo lahka. Tisti veter od včeraj namreč ni čisto nič popustil. Čeprav goniš v veter na vso moč, števec pa občasno kaže na ravnini le malo čez 10 km/h – vsak kolesar ve kaka muka je to in kako ti načenja moralo. Pa sva nekako zgrizla prvih 100 km in veter se je pri Godoviču umiril. V nadaljevanju je sledil skok čez Medvedje brdo. Spust proti Žirem in zadnjih 40 km naj bi bili rutina, doživela pa sva nov šok. Vreme se je dokaj hitro pooblačilo in dež ni bil izključen. In je malo pred Žirem tudi začel padati, zraven pa še sneg!!! Bila sva komaj zadostno napravljena za suho vreme – za sneženje in borih 6 stopinj vsekakor ne. Že na pol mokra se ustaviva pri prvem nadstrešku, pojeva vsak svoj sendvič in sporazumno skleneva – v najbližnji kafič na topli čaj  in klic na pomoč. Medtem sva si vneto grela otrple dlani prste na vroči šalci. Če slabo uro se že peljeva v toplem avtu Gregove žene.
Ja, ni kaj, kolesarska je včasih res trda…

  • Share/Bookmark
Apr 04

Letošnji Koprski brevet sem si zamislil kot eden daljših treningov v sklopu priprav na DOS. Zato sem se proti štartu v Koper odpravil kar s kolesom. Pridružila sta se mi še Grega in Štefan in ob dveh zjutraj smo jo mahnili proti 150 km oddaljenem štartu 200 km breveta. Bilo pa je prekleto mrzlo. Do Kozine je bilo vseskozi okoli ničle in hlad se je dodobra naselil v prste rok in nog. Za to temperaturo bi moral ta mesta še dodatno “obložiti” – izkušnja za drugič.

Na prizorišče smo prišli nekaj pred sedmo, dobro uro do štarta in se uspeli počasi odtajati. Ker mi je zadnjih nekaj deset km do Kopra nagajal zadnji menjalnik, sem se tik pred štartom breveta spomnil na to težavo in hotel preveriti v čem je problem. Ugotovil sem, da imam pravzaprav strgano pletenico (zajlo) menjalnika. Ker sem pretežno maratonec vozim s seboj vedno kar nekaj rezervnih delov in orodja – tako sem imel tudi rezervno pletenico. Zamenjal sem jo sicer hitro, žal pa menjalnik, pravzaprav ročica za prestavljanje, ni delovala. Verjetno je temu kriv kak ostanek prejšnje pletenice. To bom preveril danes zvečer.

Tako sem štartal na naslednjih 200 km na “aksi”, kakor pravimo temu v kolesarskem žargonu. Ker imam kompakt zobnike (50/34 spredaj in 26/12 zadaj) sem se lahko nekako zgrizel tudi čez vse klance, ki k sreči niso ekstremno strmi. Nisem pa mogel dolgo časa držati tempa vodilne grupe, sem pa kljub temu zadovoljen, ko sem lahko držal tempo naslednje.

Še statistika celotne trase:

352 km, 3600 višincev, 30 km avg in cca 7000 kcal

Slika ko sem poskušal usposobiti kolo…

Trenutek pred startom, ko sem poskušal odpraviti okvaro kolesa.

  • Share/Bookmark