Jun 23

V mesecu aprilu sem oblikoval novo podobo mojega bloga. Zanj sem se odločil, ker nudi več možnosti za oblikovanje in urejanje. Seveda sem moral zato zamenjati tudi domenski naslov.

Tako bodo odslej moje objave vidne na novi povezavi: http://janezpirnar4.wix.com/fitivo

Vabljeni na ogled!

  • Share/Bookmark
Mar 23
Kot vedno doslej se iz Kranja proti Sežani vedno odpravim po stari cesti. Enkrat preko Ljubljane, včasih pa malce okrog na Horjul ali celo čez Žiri. Vožnja je tako bolj dinamična in vmes lahko pogledaš kaj je kaj novega ob poti in kakšno je stanje cest, ki jih potem pogosto prevozim še na kolesarskih turah ob vikendih.
In tudi tokrat mi ni bilo žal – videti je bilo marsikaj, predvsem razdejanje , ki ga je za seboj pustil nedavni žledolom. Določeni predeli listavega gozda, predvsem strmejši predeli, so dobesedno videti kot slike gozda na fronti 1. svetovne vojne. Več kot polovica drevja je na tleh, kar pa še stoji so samo še debla, vse ostalo je odlomljeno – skratka totalka bi temu lahko rekli.
Druga zanimivost ob poti pa je obsežnost jezera na planinskem polju. Definitivno je v tem trenutku to naše največje jezero, še večje pa je bilo, ko je bila gladina 3 metre višja.
Pa še o samem teku:
To je bila moja peta udeležba na tem polmaratonu in verjetno ne zadnja. Kar se tiče vremena – sreča spremlja hrabre. Prva polovica do Bazovice je bila precej vetrovna, tako da sem se s pridom posluževal kolesarske taktike – teka v zavetrju. Od tam naprej je veter pritiskal pretežno v hrbet in je letelo bistveno bolje, vendar le nekje do 15. km, ko trasa zavije malce navzgor po makadamu. Noge niso več stekle kot je treba. Vseeno sem do cilja prispel nekje v planiranem času, pod 1:30, dosegel pa 1:28:48. Ravno dovolj hitro, da sem prišel do avta in se preoblekel, ko je pričelo poleg vetra še pošteno liti z neba.
Torej vreme sicer muhasto, kar je skoraj pravilo na MKM, ampak to ni preprečilo dobrega vzdušja, ki je vladalo na tem teku. Veliko zaslugo imajo pri tem sigurno tudi organizatorji, ki znajo speljati zgledno in tekočo prireditev.

Rezultati 21 km – skupno

Rezultati 21 km – kategorije G

  • Share/Bookmark
Feb 20

KZTL (Kranjska zimska tekaška liga) 2013/2014 je končana, prav tako tudi Sredina srečanja Jošt nad Kranjem. Na obeh sem imel 100% udeležbo, čeprav je bilo treba včasih začeti v prav kislem vremenu, ampak “ni zime za eskime”. Letošnja novost – razvrščanje rezultatov po t.i. WMA lestvici (korekcija rezultata glede na starost in spol tekmovalca), ki sem jo uvedel in vodil se je dobro prijela in popestrila to tekaško ligo.

Moji rezultati na ligi: 2. mesto  kategoriji, 2. mesto po WMA – skupna ocena solidno.

Foto z zaključne podelitve priznanj KZTL 2013/2014

Rezultati lige 2013/2014

Rezultati preračunani po WMA

Plaketa za drugo mesto v kategoriji 50+

  • Share/Bookmark
Jan 19

Čez zimski čas, kot že vrsto let doslej, kondicijo ohranjam predvsem z teki. Sreda in nedelja sta namenjena druženju s kolegi na Sredinih tekaških srečanjih Jošt nad Kranjem in Kranjski zimsko tekaški ligi kjer opravim trening v tekmovalnem ritmu. Vmes si razporedim, glede na počutje in prosti čas še dva do tri lažje treninge, kamor s seboj večkrat vzamem svojo psičko russellko Dee Dee, ki mi predvsem na trekingih gori doli po gozdu, z lahkoto sledi. Občasno jo vzamem s seboj tudi na zgoraj omenjene tekmovalne treninge.

Kaj drugega se v tej “poletni” zimi ne da delat v smislu rekreacije, švicanje v zaprtih prostorih fitnesa ipd. pa mi ne diši.

KZTL-Kališče 19.1.2014

Po koledarju se bom v pomladnem delu udeležil 6 ur Kališča (če bo organizirano), polmaratona v Sežani in Naj Naj maratona. Kako naprej bom pa še videl…

Z Dee Dee nekje na poti proti Vodiški planini.           Poziranje na Dolgih njivah…

  • Share/Bookmark
Okt 28

Po dolgem času spet objavljam post. Pa ne da bi bil medtem popolnoma neaktiven – rekreacija je in bo ostala moj način življenja. Recimo, da malo zanemarjam tale moj blog, ampak dokler bo ostalo le pri tem se ni za bati, da gre kaj narobe pri meni.

Kot sem že večkrat omenil, tekmovanj na kolesu do daljnega ne bo, v teku pa bom številko nadel nase le na nekaterih izbranih, kakih 5 – 6 na leto. Skratka, rekreacija bo potekala še naprej, le povprečno bo kaka prestava manj.

Zdaj pa Ljubljanski maraton: Zadeva se je odvijala podobno kot lani, tako v smislu priprav kot samega teka prejšnjo nedeljo. Vreme je bilo tokrat precej bolj prijazno kot lani, rezultate pa je vsem kljub temu precej krojil veter. Sam se spet poskušal napasti znamko treh ur za cel maraton, pa ni šlo. Prvi krog sem spet imel občutek da bo šlo, pa vendar se je stvar spet kaj kmalu obrnila navzdol. Skupino s tempo tekačema 3:00 sem po polovici spustil in se potem kot večina drugih sam boril s seboj in zoprnim nasprotnim vetrom. Tempo je seveda temu primerno padel, svežine v nogah ni bilo več in zadnji kilometri so bili vse prej kot lahki. Končni čas 3:12:09 je 2 minuti slabši od lani, torej približno enak in to je moj trenutni domet. Za kaj več zaenkrat ni ne volje ne motiva.

Video prihoda v cilj –> lj_maraton_2013

  • Share/Bookmark
Jul 08

Tudi letos sem se udeležil našega najlepšega in najtežjega kolesarskega maratona. Za to sem se odločil bolj iz tradicije, doslej sem bil namreč še na vseh in letos je bil sedmič po vrsti. Rezultatsko se nisem obremenjeval, saj imam letos druge plane. Na maraton sem se zato podal brez pričakovanj, vseeno pa z namenom, da ga odpeljem po svojih najboljših zmožnostih.

Nedeljsko jutro je sprva kazalo bolj klavrn pogled. Padal je rahel dež, Kamniške alpe pa so bile zavite v sivino. Čez dobro uro je bila slika že precej drugačna in obetal se je prav lušten dan. Na štart v Kamniku sem prišel med zadnjimi, vseeno pa sem se zdrenjal nekje na sredino, med nekaj svojih klubskih kolegov. Začetek dirke kot ponavadi, skozi mesto umirjeno, po prečkanju proge pa takoj na polno – do Preddvora po ravnini vseskozi blizu 50km/h. V dolini Kokre se je tempo malce umiril in tako sem prišel z številčno vodilno skupino do Kanonirja, potem pa s svojim tempom naprej proti Jezerskem vrhu. Kmalu je prišel na vrsto tudi zloglasni vzpon na Pavličevo sedlo, kjer sem si zaželel še kakšen večji zobnik na zadnjem kolesu, ampak ga ni bilo, zato sem večino klanca prevozil v stoje. Na vrhu je bila okrepčevalnica, kjer sem ponavadil le letel mimo, tokrat pa sem si vzel čas in do vrha natočil svoj bidon. Spust s Pavliča sem opravil sam, kmalu pa so me začeli dohitevati od zadaj in izoblikovala se je skupinica kakih 12 kolesarjev. Potem je začelo leteti, bilo pa ni prav nič prijetno, saj je tu cesta prvih nekja km pošteno zdelana. Do odcepa proti Gornjem gradu smo dohiteli še eno skupinico. Ker pa je trasa od tod naprej proti Črnivcu vseskozi rahlo napeta, je skupina razpadla. Na vrh prelaza sem spet prišel sam, zato sem tudi spust opravil sam. Na dnu sem srečal prijatelja Zlatota, ki bi me moral čakati z svežim bidonom na vrhu Črnivca. Nekaj časa sva se peljala skupaj, potem pa sem šel naprej. V Stahovici me je dohitela skupinica s katero sem potem čez nekaj km prišel skozi cilj – pošteno utrujen, vendar zadovoljen. Dosežen čas sicer nekaj slabši kot minula leta, ampak za 1.200 km podlage letos, čisto zadovoljiv.

Rezultati 

  • Share/Bookmark
Jun 16

V prečudovitem dopoldnevu sem se skupaj še petimi kolegi odpravil v Podbrdo, kjer je bil ob 8 uri start gorskega maratona GM4O – dejansko najtežjega in najlepšega maratona pri nas.

Na start sem se podal z mešanimi občutki. Razdalja 42 km je že sama po sebi spoštljiva, 2.800 metrov vzponov in prav toliko spustov pa ti da vedeti, da to ne bo običajen maraton. Množica 300 tekačev je ob godbi na pihala pričela s tekom skozi Podbrdo in po nekaj sto metrih smo prečkali startni tepih. Kolona se je kmalu raztegnila v dolgo kačo. Tempo sem si nastavil na začrtanih končnih 5 ur. Sicer je pri gorskih maratonih težko napovedati trajanje teka, saj je ta odvisen predvsem od terena, vendar pa sem ga “zračunal” na podlagi prejšnjih rezultatov nekaterih tekačev, ki jih poznam. Prvi del – vzpon na Črno prst je potekal po planu. Sledil pa je dolg in strm spust, ki pa je kmalu pokazal, da sem v tem delu teka šibek. Prehitelo me je kar nekaj tekačev, med drugim tudi dve tekačici, kasneje tudi prvi dve v ženski konkurenci. V najnižji točki, v vasi Hudajužna, sem dobil že prej pripravljene palice in sledil je nov dolg in strm vzpon na Dornek, kjer sem spet dobil konkurenčne obrate in prehitel nazaj eno od tekmovalk, Jano Bratina, s katero sem se spoznal na letošnjem gorskem teku KBK. Imela je svojih slabih 5 minut, vendar sem ji v mimohodu napovedal, da se verjetno do cilja še enkrat zamenjava, saj sem vedel kako dobro se spušča navzdol. Strmina je kmalu popustila in pokazalo se je zložnejše travnato pobočje Porezna kamor sem prišel kot 33. Od tod naprej me je čakal še najtežji del – spust proti cilju. Noge so bile na meji krčev in še bolj sem moral upočasniti spust. Na tem delu me je tudi prehitel Slavko, moj konkurent, za katerega sem računal, da se boriva za tretje mesto v kategoriji. V resnici pa je bil pred nama še en tekač iz BiH, ki ga seveda nisem poznal. Na spustu sem storil še napako, ko sem zašel s poti in zato zgubil kakih pet minut. Kake dva km pred ciljem me je zato, pričakovano, Jana spet prehitela. Punca je še mlada in najboljša maratonska leta so še pred njo, če bo le vztrajala.

S časom 5:16:28 sem bil skupno na 34. mestu in 5 v kategoriji.

Za menoj je torej prva udeležba na tem maratonu in prva tako dolga gorska preizkušnja nasploh. O organizaciji, vzdušju na startu, progi in cilju lahko govorim samo v presežkih. Zato naslednje leto spet pridem.

Članek na Tekaškem forumu

Rezultati

  • Share/Bookmark
Jun 11

Tokrat sem se po dolgih letih odpovedal nastopu na našem največjem kolesarskem maratonu Franji. Sicer pa sem letos kolesarjenje postavil precej v kot in imam do tega trenutka le dobro desetino prevoženih kilometrov napram “zlatim” časom.

Namesto tega sem prvič odtekel polmaraton okoli bregov Save – t.i. Tek dveh mostov. Ni mi bilo žal. Organizacija je bila odlična, prav tako ni manjkalo konkurence. Tek sem začel kar malce hitro, ampak družba dveh naših najboljših dolgoprogašic Neže Mravlje in Lidije Cerkovnik me je kar posrkala s svojim tempom. Spredaj sta se že v prvem kilometru izoblikovale dve skupinici. Prvi je tempo narekoval kasnejši zmagovalec Andrej Medved, v drugi, kjer sem bil tudi jaz, pa Neža Mravlje. To je bil tempo za končnih uro dvajset, kar je seveda zame le malce preveč in sem zato po šestem kilometru postopoma zmanjšal svoj ritem, skupinica pa se je seveda počasi začela oddaljevati. Nekaj trenutkov zatem se je ustavila Neža in odstopila zaradi težav s krči. Ostali del trase sem nadaljeval sam in odšteval kilometre do cilja. Tudi nasploh se med tekom dostikrat zaposlim z kalkulacijami tempa, končnega časa, uvrstitve, tehniko teka in še marsičem. Tako vse skupaj hitreje mine.

Ker sem ta dan pričakoval kar toplo vreme sem si obul le tanke nogavice, kar je bila napaka saj so me proti koncu začeli peči podplati. Če bi bil v igri cel maraton verjetno ne bi prišel do cilja. Izkušnja za vnaprej. Prav tako sem dobil kar dobro odrgnino od kratkih tekaških hlač, katerega vzrok moram tudi še preverit. Ta vikend me čaka letošnja najtežja maratonska preiskušnja tek GM4o, kjer si takih napak ne smeš privoščiti.

Tek dveh mostov sem končal s solidnim časom 1:26:15, skupno 13. mesto in 3. v kategoriji.

Rezultati 

  • Share/Bookmark
Maj 19

Tudi letos sem se, sicer bolj zadnji hip, odločil, da grem spet odteči KBK – gorski tek Kopačnica – Blegoš – Kopačnica. In sem šel. Udeležba je bila tokrat največja doslej, temu primerna tudi konkurenca. Razmere za tek so bile skoraj idealne, če odmislim malce spolzko progo nazaj grede, saj je še večer prej kar pošteno padal dež. Lanskoletne zmage v kategoriji mi ni uspelo ubraniti, saj je tokrat nastopil Janez Kavčič (lani ga ni bilo), ki je zmagal z naskokom. Kljub temu sem bil s tekom zadovoljen, še posebej s nagrado v obliki potice. Doma smo jo probali – bila je res okusna, tako, da se bom naslednje leto verjetno spet matral zanjo…

Več o sami prireditvi

Rezultati

  • Share/Bookmark
Maj 13

Po lanskoletni udeležbi na tradicionalnem Teku trojk je bila to moja druga. Ekipa je bila določena že lani oktobra na debati po končanem Ljubljanskem maratonu – že takrat z namenom, da osvojimo prvo mesto v kategoriji moških trojk Veterani B (starost nad 50 let). To nam je tudi uspelo.

O teku:

Na tek sem prišel v času, ko sem imel zraven še drugo “zadolžitev” – kot vodja ekipe JA-Team, ki je po enoletnem premoru spet spremljala Andrejo Jagodic, kot solo voznico na ultrakolesarski dirki okoli Slovenija – DOS Extreme. (več o tem na tej povezavi). To povem z razlogom, saj je psihični napor in neprespanost sigurno vplivala na moje sposobnosti na teku trojk. Vreme je bilo dobro (temperatura 12°C), občasno je rahlo deževalo, trasa pa temu primerna – čez Golovec blatna.

Sprva mi je šlo dobro, pravzaprav sva z Boštjanom čakala tretjega (Bogdan) vso ravnino do vzpona na Sv. Urha, potem pa je le ta nenadoma “oživel” in cokla sem postal jaz. Na koncu se je vendarle izšlo, čeprav je šlo nekaj minut dlje in nas je prehitelo nekaj trojk. Torej – skupno 12. mesto generalno in 1. mesto v kategoriji.

Rezultati moške trojke - kategorija Veterani B

Rezultati moške trojke –  Skupno

  • Share/Bookmark